Sodelavci medija revijaevropa.si ob mednarodnem dnevu žensk želimo našim nepogrešljivim bralkam in sodelavkam prelesten dan in jim čestitamo za vse vsakodnevne vidne in nevidne oz. majhne ter velike uspehe, družinske in poklicne.
D. J.
odg. ur. medija
P. S.: All best wishes on International women's day – the 8th of March. Today is yours and so is tomorrow and every other day!
Poletje narekuje še en obvezni del ženske garderobe, povezan z lagodnejšimi življenjskimi trenutki, ki se ne pustijo motiti in voditi brezumni naglici vsakdana. Kopalke privlačnih vzrorcev in krojev z raznovrstnimi modnimi dodatki pa niso pomembne le zaradi osnovnega uporabnega namena, temveč tudi izjemne ženstvenosti, ki jo poudarjajo. Take so tudi kopalke iz kolekcije Agua Bendita, ki je bila predstavljena julija v Miamiju na modni reviji Paraiso Fashion Fair.
Vzorec priljubljenih vrtnic modnih tkanin krasi te vpadljive enodelne rdeče kopalke. Dopolnjuje ga motiv ptice v letu. Kopalke so brez naramnic, s trakci za zavezovanje nad boki. Visok nožni izrez optično podaljša noge. Sandale s pisano platformo se barvno ujemajo s kopalkami.
Zgornji del dvodelnih kopalk s cvetličnim vzorcem krasi dodatek, ukrojen v slogu bluze z ovratnikom karmen. Pareo je ozaljšan z zanimivimi resicami, ki med hojo ženske nenehno poplesavajo.
Enodelne modre kopalke krasi cvetlični vzrorec, s katerim se ujemata tudi platforma in peta poletnih čevljev. Ukrojene so z dolgimi rokavi in globokim hrbtnim izrezom.
Globoko izrezane enodelne kopalke lepo dopolnijo tudi zanimivo speti dolgi črni lasje.
Belina dvodelnih kopalk, ki se na ramenih zavezujejo, je omiljena z lepim cvetličnim vzorcem te kolekcije. Pogled se zagotovo ustavi tudi na borduri rokavov prosojne in ohlapne bluze, katere barve in vzroci so usklajeni s kopalkami.
Dvodelne kopalke krasijo trakci na spodnjem delu in za korzet značilen način zavezovanja na zgornjem. Dolga ohlapna bluza je okrašena s poplesavajočimi resicami. Zanimiva dopolnitev modne kreacije so večji črni uhani.
Pod rdečo bluzo s fantazijskim vzorcem in z zanimivim načinom zapenjanja je manekenka oblekla rdeče kariraste dvodelne kopalke. Zgornji rob spodnjega dela in rob košaric zgornjega sta ukrojena valovito in sta ozko obrobljena. Dekolte pokriva zanimiv nakit, po telesu pa se sprehajata resici na koncih trakcev za zavezovanje.
Monotonost vzorca na modri podlagi enodelnih kopalk razbija osrednji vzorec med vratnim izrezom in pasom. Noge so videti daljše zaradi sandalov s platformo in visokega nožnega izreza kopalk. Iz poletne mrežaste torbe za na ramo visi moder pareo, skoraj obvezen dodatek vsake ženske.
V le navideznem ustvarjalnem neredu zgornjega dela te ženske kreacije za na plažo oz. v kopališče so drobni motivi, izdelani v različnih tehnikah, vzorcih, barvah in materialu, vsak na svojem mestu in kar tekmujejo, kateri bo bolj pritegnil pozornost. Zelo zanimiva doponitev sicer povsem običajnega spodnjega dela kopalk.
Francoska modna hiša Dior elegantne in ženstvene obleke ustvarja že več desetletij. Njen ustanovitelj Christian Dior (1905–1957), modni ustvarjalec, se je najprej preživljal z risanjem skic za hiše francoske visoke mode. Po ustanovitvi svoje modne hiše decembra 1946 je 12. februarja 1947 na modni reviji predstavil prva ženska oblačila t. i. new looka. Značilnosti njegovih kreacij so med drugim široka krila in preščipnjen pas, poudarjeno oprsje, cvetlični motivi potiskov tkanin ... V vili nad francoskim mestom Granville, v kateri je Dior preživel otroštvo, je bil leta 1988 odprt muzej, v katerem so na ogled njegove in tudi kreacije nekaterih drugih znanih modnih oblikovalcev.
Kolekcija za pomlad in poletje 2019
Manekenke so se na modni reviji 25. maja 2018 v Grandes Ecuries de Chantilly sprehodile v kreacijah iz kolekcije za pomlad in poletje 2019 modne hiše Dior. Na izbranih fotografijah z revije je samo izbor maksioblek in maksikril.
Dolga široka obleka, v spodnjem delu s potiskom z motivi iz narave, je podložena z materialom, ki preprečuje, da bi bilo blago osnove preveč padajoče, in je dopolnjena z barvno usklajenim suknjičem iz debelejšega blaga. Širok črn pas krasijo zakovice. Obleka zaradi širine ne ovira koraka, prav tako so zelo udobni čevlji, ki jih je obula manekenka, a v tem primeru so čevlji sekundarnega pomena.
Dolgo črno obleko krasijo raznovrstni pisani cvetlični vzorci, izvezeni tudi na zanimivih, rahlo zvonasto ukrojenih rokavih iz večinoma prosojnega blaga. Udobni črni škornji na zavezovanje so barvno usklajeni z obleko, prav tako črn klobuk s krajci.
S pridihom preteklosti navdaja v liniji A ukrojeno dolgo krilo iz umazano bele osnove s potiskom v modrih odtenkih, ki ga dopolnjuje visoko zapeta srajčna bluza s podobnim vzorcem, kot je na krilu, le da so odtenki modre temnejši. Širok črn pas poudarja žensko silhueto. Vzorčasto krilo in vzorčasta bluza obenem? Tudi taka je lahko visoka moda.
Globok dekolte zgornjega dela kreacije pokriva do vratu segajoča prosojna tkanina, iz katere so sešiti tudi dolgi ozki rokavi. Spodnji del obleke med drugim krasijo za divjino značilni živalski motivi. Spodnji del krila je zaključen z robom iz črnega prosojnega blaga. Kreacijo lepo dopolnjuje izbrani nakit.
Zapeljive prosojnosti materiala ne uspe premagati niti dežnim kapljam, ki so na Diorjevi modni reviji zmočile manekenko v enobarvni rožnati obleki, niti rahlim naborkom na globokem vratnem izrezu oglate oblike. Izstopa tudi širok črn pas z raznovrstnimi vzorci.
Na kreaciji, ki razkriva ramena, bogat vzorec tkanine v celoti pokriva črno osnovo zgornjega in spodnjega dela obleke, ki jo zelo poživlja. Vzorec je prekinjen s širokim črnim pasom. Izpod krila kuka volanček iz prosojnega materiala. Zelo razkrit dekolte pokriva verižica, ki se ujema z uhani. Zelo posrečeno.
Črna obleka je po vsej dolžini okrašena z bogatim vzorcem, v katerem izstopata rdeča in vijoličasta. Kratki in široki rokavi so naborki iz prosojnega materiala. Tudi ženstvenost te kreacije je poudarjena z značilnim širokim pasom.
Pod pasom so kreacije pod okriljem modne hiše Dior do tal značilno razširjene, vendar so kljub temu zelo ženstvene, saj žensko silhueto odlično oblikujejo široki in močno zategnjeni pasovi ter oprijeti zgornji deli oblek. Preprosto in barvito.
Zamisli za poletna oblačila modnih navdušenk nikoli ni preveč. In vedno je boljša kaka preveč kot pa premalo. Na modni reviji kolekcije oblačil Miu Miu za poletje 2019, ki je bila 30. junija 2018 v Parizu, je za vsak okus nekaj, zato si tudi ve lahko omislite kaj podobnega – ali maksi, ali midi ali mini.
Spodnji del maksi obleke iz prosojnega materiala prehaja v bogato okrašen zgornji top, s katerim je povezan le v predelu nad popkom. S povezovalnim okrasnim trakom sta polepšana tudi visoko ukrojen in le rahlo ovalen vratni izrez ter pas na lahno nabranem krilu, ki ga zaključujeta čipkast trak in volanček pod njim. Popoln poletni navdih za vse, ki si upate samo malenkost več.
Za malo manj predrzne in predvsem mlajše je ljubka kombinacija vzorčastega krila s potiskom s podobami muckov in sov, ki je, tako kot na prejšnji fotografiji, z zgornjim topom povezano le v eni točki. Vzorčasta zgornji in spodnji del obleke delujeta zelo mladostno. Čevlji in torba so barvno usklajeni s tkanino oblačil.
Obleka je ukrojena visoko pod vrat, vendar mini. Tkanina je bogato okrašena in se z njo ujemata tudi zapestnici. Pogled pritegne celo volanček na spodnjem robu obleke. Videz mladostnosti je poudarjen z zanimivimi sandali s platformo in progastimi nogavicami.
Samo pogumno, vsaka lahko že letos poleti pusti domišljiji svojo pot.
Mesto luči, ki se razprostira na obeh bregovih reke Sene, je znano po številnih umetniških, arhitekturnih in drugih znamenitostih. Nenehno skrbi še za svež modni navdih, a ne le na modnih pistah, temveč tudi z ulično modo. Sodobne pariške ženske prisegajo na izjemno široko paleto kreacij, na vpadljiva poletna oblačila bele in tudi močnejših barv. Letošnje poletje je tako ponovno navdušujoče in paša za oči ter pomirjevalo za dušo.
Modni namig: Učinek hlač z visokim pasom je enak tudi pri krilu, ukrojenem z visokim pasom. Če je pas izdelan z zankami, lahko skoznje napeljete šal iz mehko padajočega blaga, ki ga ob strani zavežete na vozel ali pa po svojih zamislih kako drugače.
Pa poglejmo. Namesto hlač, katerih pas se izzivalno konča na bokih in ki povsem razkrivajo tudi popek, si lahko omislite hlače z visokim pasom in boste prav tako razkrile dovolj, če jih dopolnite z zelo kratko bluzo. Tako boste zagotovo poudarile tudi lepo izdelan hlačni pas. Na fotografiji z utrinkom iz pariške ulične mode je zanimiv tudi kontrast med dolžino bluze in rokavov.
Če vas tako razkrivanje ne mika preveč ali pa sploh ne, si daljšo srajčno bluzo, top ali pa majico zatlačite za hlače. Tudi tako bo visoki pas prišel do izraza, poudaril bo vaše obline in optično podaljšal noge.
Manon Bresch
Če želite v korak s poletjem in z barvami, ki jih narekuje, je rumena obleka prava izbira za vas. Če vam je všeč več kot preprostost, tudi ve oblecite globoko dekoltirano obleko na zavezovanje, ki poudari silhueto, s tankimi naramnicami, ki ovijajo vrat, ter s plisiranimi volančki, prišitimi ob straneh in po vsej dolžini. Obleka na fotografiji je barvno lepo usklajena s poletno pisanimi sandali s peto. Pisemska torbica (clutch) in uhani se ujemajo z barvo v kito spletenih las. Res zanimiva poletna kombinacija!
Gershona Annor
Če vam rumena ni všeč, se odločite za belo, ki je prav tako poletna barva. Izberite bolj ali manj predrzen kroj obleke, odvisno pač od priložnosti, za katero jo boste oblekle. Midi obleka na sliki je ukrojena z globokim dekoltejem, ki je polepšan s širokim ovratnikom. Dolg pas iz istega materiala se zavezuje skozi sponko. Zapenjanje z gumbi se konča ravno dovolj visoko, da omogoča izzivalno sproščen korak. Sandali s široko visoko peto se barvno ujemajo tako z gumbi kot tudi z obleko. Čudovit »modni dodatek«, ki vzbuja barvni kontrast, so tudi čez belino obleke padajoči zelo dolgi in razpuščeni črni lasje.
Amalie Gassmann
Dolgočasni, a uporabni, oznake in napisi, ki so skriti na etiketah oblačil, kot potisk na krilu? Zakaj pa ne? V zanimivi barvni kombinaciji zagotovo pritegnejo poglede. Pariz tudi poleti leta 2018 preprosto navdušuje.
Za modne navdušenke, ki so jim vrtnice všeč tudi na modnih oblačilih, je lahko letošnje poletje vir navdiha milanska ulična moda. Telesnim oblinam lepo prilegajoča se obleka s privlačnim vzorcem je nepogrešljivo poletno oblačilo samozavestne ženske, tudi dveh, ki sta se namenili na predstavitev kolekcije modne hiše Dolce & Gabbana.
Chiara Scelsi
Morda si lahko zase prav tako omislite dolgo obleko na zavezovanje s trakcem in z volanastim spodnjim delom, ki omogoča lahen korak in tudi dovolj razkriva, ali pa za nežno in elegantno kreacijo, katere vzorec je zanimivo in ne preveč vsiljivo usklajen z vsemi modnimi dodatki.
Tamara Kalinić
Modni namig: Tiste, ki tudi poleti prisegate na enobarvna oblačila, lahko poletni slog popestrite z živopisnimi modnimi dodatki ali pa barvitost obleke omilite s krajšim enobarvnim blejzerjem ali celo samo z bolerom.
Ob letošnjem mednarodnem dnevu žensk je Evropska komisija (EK) objavila poročilo o enakosti med ženskami in moškimi, iz katerega izhaja, da se položaj žensk na nekaterih področjih ne izboljšuje, saj so še vedno glavne pri oskrbi v družinah, razlika v plačah med spoloma je že leta na šestnajstih odstotkih in se ne zmanjšuje, poleg tega pa je nasilja nad ženskami še vedno veliko.
Velike razlike med spoloma se kažejo tudi na področju informacijsko-komunikacijskih tehnologij in v digitalnem sektorju. Po podatkih EK bi ženske na delovnih mestih v tem sektorju dvignile letni BDP za 16 milijard evrov, kljub temu pa le 24,9 odstotka žensk visokošolsko izobraževanje zaključi z diplomo s področja tehnologije. EK je zato pripravil »nove načrte za spodbujanje vzornic v sektorju IT, rušenje stereotipov, spodbujanje digitalnih znanj in spretnosti ter izobraževanja in zavzemanje za večje število žensk v podjetništvu«.
EK ob mednarodnem dnevu žensk poudarja, da se zaveda, da je krepitev položaja žensk pomemben cilj, zato si na področju enakosti med spoloma z raznimi predlogi in akcijskimi načrti prizadeva tudi za boljše usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja v delovno aktivnih družinah, odpravo razlik v plačah med spoloma in za prenehanje nedopustnega nasilja nad ženskami.
Kylie Minogue, pevka, igralka …, je rojena legendarnega zgodovinskega ikoničnega leta 1968. Zakaj ikoničnega, bi vprašale današnje, mlajše generacije. Ker je bilo to leto z dogodki res razgibano, tudi usodno za prihodnost Evrope, sveta, prelomno zgodovinsko. V Evropi so se vrstili študentski, družbeni protesti, demonstracije proti sistemskim napakam družbe in tedanje elite, po svetu pa proti vietnamski vojni, začelo se je nasilje t. i. Rdečih brigad v ZRN, nastopila je praška pomlad, aprila je v ZDA atentator ubil Martina Luthra Kinga, junija je bila taka usoda namenjena Robertu Kennedyju …
Kljub petdesetim (rojena je 28. maja) je pevka še vedno zelo mladostna oz. si prizadeva ta vtis ohraniti. Od popzvezdnice drugega niti ne pričakujemo. Fotografski objektiv je Kylie, sicer rojeno v Avstraliji, a z bivališčem tudi v Evropi, žensko, ki se je leta 2005 tudi pogumno izborila za svoje življenje, ujel poletno sproščeno na newyorških ulicah tudi v maksiobleki oranžne barve. Modno kreacijo poleg vijoličastega cvetličnega motiva krasijo še volančki in okrog pasu zavezan trak, ki je iz istega materiala kot obleka. Zelo odprti sandali z visoko tanko peto se barvno ujemajo s cvetličnim potiskom tkanine.
A Kylie ni zelo šik le v dolgi poletni obleki, pač pa tudi v dolgih zvonastih kavbojkah, pod katerimi so čevlji komaj vidni. Njeno sproščenost poudarjata rožnati cvet ter bela, v pasu prerezana bluza z volančki in dolgimi rokavi, ki razkrivajo ramena. Zadrga na črni torbici se barvno ujema z bluzo. Pozorno oko se zagotovo ustavi tudi na drobnih detajlih izdelave bluzice: na nizu oblečenih gumbov, gosto razporejenih od vratnega izreza pod pas, ter na nesimetričnih rokavih in obeh sprednjih delih. Več kot prijetna popestritev bele barve! Je tak modni slog v letu 2018 priporočljiv za generacijo, rojeno pred pol stoletja, leta 1968? Zagotovo!
Dmitrij Šostakovič (1906–1975) spada »med najvidnejše ruske oziroma nekdanje sovjetske skladatelje 20. stoletja. Najznačilnejše psihološke poteze njegove glasbene govorice, ki se je nekajkrat preizkusila tudi v opernem žanru, so tesnoba, bivanjska nepomirjenost in brezizhodnost, ki vodi v obup in sivino vsakdana. Med njegovimi najuspešnejšimi in dramaturško izčiščenimi glasbenogledališkimi deli velja izpostaviti veristično kriminalno opero Lady Macbeth Mcenskega okraja, ki skozi življenjske preizkušnje protagonistke Katerine Izmajlove pravzaprav razkriva celo vrsto anomalij, od družinskih disfunkcionalnosti, prešuštva, patriarhalnega nasilja do zločinskih dejanj ter obenem snema maske dvoličnostim človeške morale.
Opera spremlja glavno junakinjo, Katerino Lvovno Izmajlovo, ki se na smrt dolgočasi v neprijetnem okolju in je nesrečna v zakonu brez ljubezni. Iz strasti do lahkoživega moškega, delavca Sergeja, zagreši več umorov, zaradi dokazanih zločinov pa je obsojena na zapor s prisilnim delom v Sibiriji. Na poti med deportacijo Katerina odkrije, da jo je njen ljubimec, s katerim se je poročila po smrti svojega prvega moža, prevaral in izkoristil, da bi si pridobil naklonjenost mlade zapornice, in sklene, da se bo maščevala ženski, ki ji je speljala moža, zato jo ob ugodnem trenutku zagrabi in se skupaj z njo vrže v ledeno mrzlo reko, kjer obe utoneta,« poudarjajo v SNG Maribor. Mlada in v zakotni provinci caristične Rusije živeča žena trgovca imata precej skupnega z Lady Macbeth, obe, tako SNG Maribor, zaznamuje slaba vest, ker sta za svoja moža šli »prek trupel«.
V glavnih vlogah bodo nastopili Petya Ivanova, Jaki Jurgec, Uroš Dolšek, Ivan Momirov in Guadalupe Barrientos. Prva mariborska uprizoritev te opere je pod taktirko Farhadsa Stadeja in v režiji Gáborja Tompe, scenograf je Helmut Stürmer, kostumografka Corina Gramosteanu, zborovodkinja Zsuzsa Budavari Novak, odrski gib je delo Edwarda Cluga, asistent režije pa je Tim Ribič.
Poleg zbora opere, baletnega ansambla ter simfoničnega orkestra SNG Maribor bodo nastopili Petya Ivanova, Jaki Jurgec, Uroš Dolšek, Ivan Momirov, Valentina Čuden, Martin Sušnik, Sebastijan Čelofiga, Marko Škofič, Bruno Konda, Tomaž Planinc, Gregor Mlakar, Jernej Luketič, Alfonz Kodrič, Jure Počkaj, Danilo Vračko, Bogdan Stopar, Guadalupe Barrientos in Valentin Pivovarov.
Po premieri bo Lady Macbeth Mcenskega okraja v Mariboru v tem letu na sporedu še 21. in 23. maja ter 1., 3. in 5. junija.
25. november je mednarodni dan za odpravo nasilja nad ženskami, ki opozarja na velik družbeni problem nasilja v vseh njegovih oblikah po vsem svetu in tudi v Sloveniji oz. Evropski uniji.
V boj oz. vojno proti nasilju nad deklicami in ženskami se je vključila tudi Evropska komisija, ki bo za preprečevanje nasilja zaradi spola in podporo žrtvam na lokalni ravni v Evropski uniji namenila deset milijonov evrov. »Cilj ukrepov je zagotoviti informacije in povečati ozaveščenost o nasilju nad ženskami, dejavnosti pa so namenjene splošni javnosti ter strokovnjakom, ki lahko pomagajo spremeniti te razmere, med drugim policistom, učiteljem, zdravnikom in sodnikom,« sporoča EK.
Deklica Mahgul iz Afganistana (leta 2004 je bila stara 14 let) na fotografiji je žrtev domačega nasilja. Proti podobnim zločinom v letu 2016 ni imuna niti Evropska unija. Na spletni strani Eurobarometra lahko najdete več raziskav o nasilju zaradi spola.
Po oceni EK se ženske in deklice v EU in zunaj nje »še naprej soočajo z močno razširjenim nasiljem. Po vsem svetu so ženske in deklice še vedno žrtve nasilja v družini, spolnega in gospodarskega izkoriščanja, napadov na ulicah ali delovnem mestu, nadlegovanja po spletu ali med športnim udejstvovanjem, posiljevanja, pohabljenja ali prisilnih porok. Vsaka tretja ženska v EU je že doživela nasilje samo zaradi svojega spola. Ne moremo odmisliti velikanskih posledic za družine, skupnosti, družbe in gospodarstvo. Skoraj 25 odstotkov žensk v EU se je od 15. leta starosti že soočilo s fizičnim in (ali) spolnim nasiljem na strani partnerja. Več kot četrtina Evropejcev meni, da je spolni odnos brez privolitve upravičljiv. Več kot petina jih meni tudi, da si ženske pogosto izmislijo zlorabo ali posilstvo ali pa pretiravajo v svojih trditvah o tem. Žrtve nasilja pogosto ne prijavijo zločina. Opazovalci včasih nočejo ukrepati. Skupaj se moramo temu in stereotipom, ki spodkopavajo besede žensk, upreti in pokazati, da je nasilje nad ženskami nesprejemljivo in da ga ne bo nihče dopuščal«, poudarja EK in dodaja: »Ženske in deklice so še posebej ranljive v konfliktnih in izrednih razmerah, ko se nasilje, izsiljevanje, trgovina z ljudmi, izkoriščanje in številne oblike nasilja zaradi spola še okrepijo. Posledično je več milijonov žensk in deklic prisiljenih zapustiti svoje domove. Ko pa so na poti ali iščejo zavetje v begunskih taboriščih, so soočene z dodatno nevarnostjo, ki jo predstavljajo migrantski sopotniki, tihotapci in celo javni organi v nekaterih tretjih državah. Skoraj vse žrtve trgovine z ljudmi zaradi spolnega izkoriščanja v EU so ženske in deklice iz tretjih držav, za katerimi je nevarno potovanje.«
Deklice oz. otroci po svetu in tudi v naši ne tako oddaljeni soseščini so tudi v tem stoletju žrtve krutih vojn, spopadov in državljanskih vojn. Življenje tisočev otrok se tragično spremeni ali končuje pred očmi apatične svetovne javnosti in številnih svetovnih politikov brez najmanjšega občutka za življenje otrok, posameznika.
EK ocenjuje, da bo s humanitarnimi projekti, povezanimi z nasiljem zaradi spola, dosegla skoraj 3,4 milijona oseb po vsem svetu. »V okviru akcijskega načrta EU za enakost spolov za obdobje 2016–2020 na področju zunanjih odnosov še naprej podpiramo ženske in deklice, katerih pravice so kršene po vsem svetu, ko so izključene iz izobraževanja, s trga dela in iz političnega življenja, hkrati pa se soočajo z neenakimi pravili in zakoni glede dedovanja, državljanstva ali lastništva zemljišč. V letu 2017 bomo zagotovili posebno pomoč žrtvam nasilja v najbolj oddaljenih in ranljivih območjih. EU krepi tudi svoja prizadevanja za zagotavljanje, da imajo ženske in deklice, ki pribežijo v EU pred konflikti, preganjanjem, nestabilnostjo ali revščino, dostop do zdravniške oskrbe, pravne pomoči, ustrezne terapevtske pomoči zaradi travm in psihosocialne oskrbe, če so bile žrtve diskriminacije in nasilja,« še poudarja EK ob 25. novembru, mednarodnem dnevu, ki posebej opozarja na vsakodnevno nasilje nad ženskami.
Agencija Evropske unije za temeljne pravice (FRA) je danes, samo nekaj dni pred mednarodnim dnem žensk, predstavila poročilo o do zdaj največji svetovni raziskavi o nasilju nad ženskami. V raziskavo so vključili pogovore z več kot 42.000 ženskami, starimi od 18 do 74 let, velikost skupnega vzorca pa je bila 1500 anketirank na državo (v Luksemburgu sicer 900). Vprašanja so se nanašala na izkušnje in dogodke po 15. letu starosti in v zadnjih 12 mesecih pred pogovorom. Verodostojnost raziskave temelji tudi na podatku, da so vse anketiranke bile izbrane naključno, rezultati raziskave pa so tako reprezentativni na nacionalni ravni in ravni EU.
Iz raziskave je mogoče razbrati številne zaskrbljujoče podatke, saj nasilje nad ženskami v državah EU obstaja povsod, torej tudi v Sloveniji, tj. za »varnimi« domačimi zidovi, na delovnih mestih, v javnosti in v spletu oz. internetu. V poročilu je prikazana široka razširjenost nasilja nad odraslimi ženskami, poleg tega pa je podrobno opisano tudi fizično in spolno nasilje, ki so ga ženske doživele v otroštvu. Raziskava kaže, da bi morali oblikovalci politik priznati obseg nasilja nad ženskami in zagotoviti, da bi odzivi v praksi in ne le na papirju izpolnili potrebe ter pravice vseh žrtev nasilja nad ženskami.
»Teh številk iz raziskave preprosto ne moremo in ne smemo prezreti. Raziskava Agencije Evropske unije za temeljne pravice kaže, da je fizično, spolno in psihično nasilje nad ženskami obsežna zloraba človekovih pravic v vseh državah članicah EU,« je povedal direktor agencije FRA Morten Kjaerum. In še dodal: »Razsežnost problema je dokaz, da nasilje nad ženskami ne vpliva zgolj na nekaj žensk, ampak vsakodnevno vpliva na družbo. Zato morajo oblikovalci politik, civilna družba in delavci na terenu preveriti ukrepe za boj proti vsem oblikam nasilja nad ženskami, ne glede na to, kje se pojavlja. Zdaj je treba ukrepe za boj proti nasilju nad ženskami dvigniti na novo raven.«
Videoposnetek: Agencija Evropske unije za temeljne pravice (FRA), Youtube
Iz raziskave izhajajo številne porazne ugotovitve (glede katerih se lahko zamislijo posamezne ustanove držav EU oz. »pogumno« skrijejo tudi številni, očitno zelo degenerirani subjekti moškega spola, op. p.), na primer da je že vsaka tretja (33 %) ženska fizično in/ali spolno nasilje doživela po 15. letu starosti. To pomeni, da je 62 milijonov žensk (22 %) fizično in/ali spolno nasilje doživelo s strani partnerja, pet odstotkov vseh žensk je bilo posiljenih (skoraj vsaka deseta ženska, ki je doživela spolno nasilje s strani osebe, ki ni bila njen partner, tako navaja, da je v ta najhujši primer spolnega nasilja bil udeležen več kot en storilec), izhaja iz poročila FRA.
Na podlagi poročila FRA je mogoče tudi ugotoviti, da je 43 odstotkov žensk doživelo določeno obliko psihičnega nasilja s strani trenutnega ali prejšnjega partnerja, sem spadajo na primer javno poniževanje, prepoved zapuščanja hiše ali zaklepanje, gledanje pornografije pod prisilo ali grožnje z nasiljem. V otroštvu je 33 odstotkov žensk doživelo fizično ali spolno nasilje s strani odrasle osebe, 12 odstotkov pa jih je doživelo spolno nasilje v otroštvu, polovica je bilo storilcev, ki jih žrtve niso poznale (odrasle osebe so jim razkazovale svoje spolovilo ali se dotikale spolovila ali prsi …).
Iz poročila FRA tudi izhaja, da je 11 odstotkov žensk doživelo različne oblike spletnega oz. digitalnega nasilja, npr. nespodobna povabila v družbenih omrežjih ali prejelo nespodobno e-pošto ali sporočila SMS, 20 odstotkov žrtev takega nadlegovanja po spletu je bilo mladih žensk (starih od 18 do 29 let).
Posamezno obliko spolnega nadlegovanja je doživelo 55 odstotkov žensk (torej več kot polovica vseh Evropejk), 32 odstotkov vseh žrtev spolnega nadlegovanja je odgovorilo, da je bil storilec nadrejena oseba, sodelavec ali stranka. Kar dve tretjini žensk (67 odstotkov žensk) ni prijavilo najhujšega primera partnerjevega nasilja policiji ali kateri drugi ustanovi, kar je zelo zaskrbljujoč podatek.
Alam Mai je pomagala fundacija ASF (Acid Survivors Foundation), nevladna organizacija s sedežem v Islamabadu, ki skrbi za žrtve brezobzirnih napadalcev s kislino. (Foto iz leta 2007: Getty Images/Guliver Image)
Proti nasilju nad deklicami oz. vsemi ženskami bi seveda vsi, torej tudi mediji, morali storiti veliko več, kot do zdaj. Tudi raziskovalci menijo tako in dodajajo, da je treba sprejeti učinkovite ukrepe za boj proti nasilju nad deklicami oz. ženskami, vključno z delodajalci, zdravstvenimi strokovnjaki in ponudniki internetnih storitev. FRA je navedla več svojih predlogov, na podlagi katerih bi t. i. oblikovalci politike EU in nacionalnih politik lahko sprejeli in izvajali ukrepe za preprečevanje nasilja nad ženskami in odzivanje nanj. Države članice EU bi morale ratificirati Konvencijo Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter boju proti njima (t. i. istanbulsko konvencijo), partnerjevo nasilje bi bilo treba obvezno obravnavati kot javno in ne zasebno zadevo, zakonodaja v vseh državah članicah EU bi morala posilstvo v zakonski zvezi obravnavati enako kot druge primere posilstva, na nasilje v družini pa bi se morala odzvati kot na resno vprašanje v interesu javnosti, posebno pozornost bi bilo treba nameniti spletu oz. internetu in nadlegovanju po mobilnih telefonih, tudi policija, zdravstveni delavci, delodajalci in strokovne službe za pomoč žrtvam morajo biti usposobljeni ter imeti zagotovljena ustrezna sredstva in potrebna pooblastila za vzpostavljanje stika z žrtvami, prej omenjeni bi morali biti usposobljeni tudi za prepoznavanje in razumevanje vpliva psihične zlorabe na žrtve, da bi lahko prepoznali vse oblike nasilja nad ženskami (oz. dekleti) v najrazličnejših okoljih in ustrezno ukrepali, redno bi bilo treba iskati in preiskovati primere z znaki kaznivih dejanj spletnega zalezovanja in nadlegovanja oz. kakršnega koli fizičnega, psihičnega oz. spolnega nasilja.
Statistični urad Republike Slovenije je ob osmem marcu, ki ga praznujemo kot mednarodni dan žensk, objavil nekaj zanimivih podatkov, ki opisujejo položaj žensk v Republiki Sloveniji. Prebivalk v Sloveniji je torej precej več kot prebivalcev, lahko bi rekli, da za eno srednje veliko slovensko mesto. Oseb t. i. močnejšega spola je v RS 1.018.477, žensk je za torej približno 21.000 več (1.039.646), saj je prvega oktobra 2012 v državi živelo 2.058.123 oseb. Statistični podatki pa povejo, da je moških manj kot žensk šele med starejšim prebivalstvom, tako da se samski mladi pred materami in očeti ne morejo sklicevati na podatke Sursa. Slovenci torej v povprečju umirajo pred ženskami, ki v povprečju živijo dlje. Statisitki so se poigrali tudi z napovedmi. Deklica, rojena v RS v letu 2011, bo po njihovih predvidevanjih dočakala starost 82,9 leta, deček pa le 76,6 leta. Moški, ki so umrli v Sloveniji v letu 2011, so bili stari povprečno 71,2 leta, ženske pa povprečno 79,7 leta.V Sloveniji so matere ob rojstvu prvega otroka v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, torej pred približno 40 leti, imele v povprečju manj kot 23 let, v letu 2011 pa so bile prvorodnice v povprečju stare 28,8 leta.
V teh čudnih apatičnih časih, ko se prebivalstvo še najlažje veseli šolskih uspehov svojih otrok ter uspehov slovenskih športnic in športnikov, v obdobju t. i. vseh kriz (ki so jo v RS večinoma povzročili sprevrženi nemoralni bančniki ter finančni špekulatni najnižje sorte skupaj s svojimi enako bednimi prijatelji v politiki in nekaterih velikih gospodarskih družbah, ceno pa plačujemo vsi, cene in zneski različnih monopolistov na položnicah rastejo, plače in prihodki se znižujejo, op. p.), ki tudi zdaj najbolj prizadevajo samo t. i. srednji in nižji družbeni sloj, se številne ženske tudi osmega marca 2013 soočajo s skrbjo za preživetje svoje družine, svojih otrok. O težkem socialnem položaju v RS veliko pove tudi stopnja registrirane brezposelnosti, ki je sicer v naši državi, ki je s tako velikim upanjem pred desetimi leti vstopila v Evropsko unijo, že dolga leta zelo neugodna za oba spola. Surs je tako ugotovil, da je bilo v zadnjem mesecu lanskega leta v RS skoraj 730 tisoč delovno aktivnih oseb (792.948), žensk je bilo od tega 45,1 odstotka, brezposelnih prebivalk pa je bilo 63.635, registriralo se je torej vsega skupaj 118.061 brezposelnih oseb.
Stopnja registrirane brezposelnosti pa je po podatkih Sursa znašala za moške 12,7 odstotka, za ženske pa še malo več, 13,3 odstotka.Iz statističnih podatkov bi torej lahko izpeljali tudi zaključek, da ženske v RS težje najdejo življenjskega partnerja nasprotnega spola, tudi iz preprostega razloga, ker »primanjkuje« skoraj 21.000 moških. Morda pa bolj kot moško ženske cenijo žensko družbo, pa dobro knjigo, kleklje, kvačko ali pletilko, in teh 21.000 moških niti ne pogrešajo zelo. Ali pa?Še več zanimivih in tudi zaskrbljujočih statističnih podatkov o ženskah v RS lahko najdete na straneh državnega statističnega urada.
Evropska komisija je začela kampanjo, s katero želi doseči, da bi več žensk oz. deklet načrtovala svojo poklicno pot med raziskovalkami oz. v znanosti. Evropska unija bo po oceni EK do leta 2020 potrebovala do milijon dodatnih znanstvenih raziskovalcev, torej tudi znanstvenic. Ženske sestavljajo več kot polovico študentske populacije v EU, 45 odstotkov vseh je doktoric znanosti, vendar pa je v povprečju le ena tretjina žensk v EU dejavnih v raziskovalnih poklicih.
Kampanja bo premagala stereotipe o znanosti ter pokazala mladim dekletom in ženskam, da je znanost zabavna in lahko zagotovi številne možnosti. Izzvala bo zastarele poglede na kariero v znanosti in pokazala, kako so sodobne raziskovalne prakse povezane z družbenimi potrebami. Raziskave in inovacije so ključne pri iskanju konkretnih rešitev za skupne izzive, kot so hrana in energetska varnost, okolje in podnebne spremembe ali boljše zdravstveno varstvo. Uveljavljene znanstvenice bodo delovale kot vzornice v medijih ter na posebnih prireditvah in delavnicah, ocenjuje EK.
Kampanja EU bo trajala tri leta, najstnice pa bo najprej poskusila navdušiti za študij naravoslovnih znanosti, tehnologije, inženirstva in matematike (tj. za t. i. predmete STEM). Po tem obdobju se bo kampanja razširila še na študentke, da bi jih spodbudili k razmisleku o znanstveni karieri. Kampanja za več znanstvenic oz. raziskovalk bo v obdobju 2012/2013 zajela vseh 27 držav članic EU. Letos bodo prireditve najprej organizirane na Nizozemskem in Poljskem ter v Avstriji, Belgiji, Nemčiji in Italiji. Kampanja se začenja v času, ko je EK predlagal nov okvirni program za raziskave in inovacije Obzorje 2020, ki bo v prihodnjem proračunskem okviru za obdobje 2014–2020 obsegal kar 80 milijard evrov, še izhaja iz sporočila Evropske komisije.
Nasilje z uporabo kislin vključuje polivanje korozivne kisline na obraze oziroma telesa žrtev, zelo pogosto med spanjem. Je nezaslišana in posebna oblika mučenja s težko predstavljivimi posledicami za žrtve. Taka oblika je ena izmed najhujših oblik nasilja v družini in je najpogosteje usmerjena proti ženskam oziroma dekletom, med žrtvami pa so lahko tudi otroci, redkeje tudi moški. Posledice so izjemno hude, izguba oči (vida) in udov, korozija organov (kemične opekline), pozneje pa prihaja tudi do hudih okužb, kot sta septikemija in gangrena.
Alam Mai je pomagala fundacija ASF (Acid Survivors Foundation), nevladna organizacija s sedežem v Islamabadu, ki skrbi za žrtve brezobzirnih napadalcev s kislino.
Pakistanka na fotografiji je Alam Mai, stara je 52 let, ima tri otroke, leta 1996 so jo napadli s kislino. V svoji hiši prikazuje brazgotine po obrazu in prsih. Ko je umrl njen mož, je zavrnila drugo poroko, saj je po njeni oceni moški le zaradi pohlepa želel priti do zemljišča, ki ga je podedovala po možu. »V Pakistanu je denar moč,« pravi. »Sem nemočna, oči so pa božji dar. Utrujena sem od življenja.« Kot veliko žensk, ki živijo v vaseh v Pandžabu, je bila Alam kmetica, zdaj je popolnoma slepa in se kot vdova počuti nemočno. Zaradi hudih opeklin oziroma ožganin je imela vsaj 14 težkih operacij. Kislino je v Pakistanu mogoče kupiti poceni in je takoj na voljo vsem storilcem kaznivih dejanj. Čeprav so ženske protestirale proti prosti prodaji kislin, je nakup še vedno lahko dostopen. Le majhen odstotek primerov je obravnavan na sodiščih, storilci praviloma ostajajo nekaznovani, saj se sodišča po navadi ne želijo ukvarjati s t. i. družinskimi zadevami.
Foto (iz leta 2007): Getty Images/Guliver Image
ZN in druge organizacije za človekove pravice so v preteklosti že poročale o različnih oblikah nasilja nad ženskami v Pakistanu, ki vključuje nasilje v družini, posilstva ter t. i. umore iz časti. Politje s kislino je po navadi posledica zavrnitev prej dogovorjenih zakonskih zvez, sporov v družini ali zavrnitve spolnih odnosov. Kisline večinoma povzročijo opekline oziroma ožganine, redkeje je posledica smrt osebe. Zaradi politja s kislino žrtve utrpijo hude telesne in duševne posledice, hudo iznakaženje telesa, zaradi omenjenega pa ostajajo skrite v svojih domovih, kar vodi tudi do socialne izolacije in depresivnosti. T. i. kislinsko nasilje je zelo pogosto tudi v Bangladešu, Ugandi in Kambodži. Proti podobnim zločinom pa ni imuna niti Evropa.
Petindvajsetega novembra je mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami, ob katerem vladne in nevladne organizacije izpostavljajo zlasti pomen osveščanja javnosti o nesprejemljivosti nasilja. Začenjajo se tudi mednarodni dnevi akcij proti nasilju nad ženskami, ki bodo ob številnih aktivnostih na to temo potekali do 10. decembra.
V Sloveniji še vedno ni nobene raziskave glede nasilja nad ženskami, podatki iz tujine pa kažejo, da je od 20 do 25 odstotkov žensk žrtev nasilja s strani svojega intimnega partnerja, zdajšnjega ali nekdanjega. Na tem področju je bil pri nas v zadnjem obdobju storjen velik napredek, zlasti z lani sprejetim sistemskim zakonom o preprečevanju nasilja v družini, se ob mednarodnem dnevu boja proti nasilju nad ženskami strinjajo tako nevladne organizacije kot vlada. Kljub temu opozarjajo, da utegne nasilje v družini povečati gospodarska kriza, ki je, kot ocenjujejo, eden od dejavnikov tveganja za nasilje.
Ministrstvo za notranje zadeve bo v sodelovanju z nevladnimi organizacijami iz Zveze za nenasilje mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami zaznamovalo s široko zastavljeno kampanjo proti nasilju nad ženskami. Cilj ministrstva je spodbuditi žrtve, da hitreje iščejo pomoč, in soočati storilce z odgovornostjo za svoja dejanja, hkrati pa spodbujati ljudi, da se ne umikajo, ko ta problem zaznajo v svoji okolici, pač pa svoje sume prijavljajo in prevzamejo aktivno vlogo proti nasilju, so zapisali na ministrstvu.
25. november je za mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami razglasila Organizacija združenih narodov leta 1981 v spomin na sestre Mirabel, ki so bile brutalno umorjene v obdobju Trujillove diktature v Dominikanski republiki leta 1960. 16-dnevne akcije proti nasilju nad ženskami so del svetovne kampanje za pravice žensk. Prva kampanja je potekala že leta 1991, vladne in nevladne organizacije v Sloveniji pa od leta 1994 v okviru teh dni izvajajo številne aktivnosti.
Ob mednarodnem dnevu boja proti nasilju nad ženskam je Sloga, Platforma nevladnih organizacij, opozorila, da imajo ženske poleg pravice do osebne svobode in varnosti tudi druge svoboščine, ki zadevajo spolnost, partnerstvo in materinstvo, t. i spolne in reproduktivne pravice. Med spolne in reproduktivne pravice uvrščamo tudi pravico do življenja, kar pomeni, da ženske ne umirajo zaradi rojevanja ali zaradi raka dojk in na materničnem vratu rodil, ker nimajo dostopa do zdravstvenega varstva, informacij in svetovanja ter izbire najprimernejše kontracepcijske metode. Mednje spadajo tudi pravica do zadovoljujočega in varnega spolnega življenja, pravica do svobodne odločitve o rojstvu otroka, do zdravljenja zaradi spolno prenosljivih bolezni in neplodnosti ter pravica do varnega materinstva, je področje spolnega in reproduktivnega zdravja predstavila vodja Centra za promocijo zdravja na Slovenski Filantropiji Dunja Obersnel Kveder. Izpostavila je tudi pravice do življenja brez diskriminacije, informiranosti in izobrazbe, do koristi znanstvenega napredka, do svobode zbiranja in politične participacije ter do življenja brez mučenja in škodljivega zdravljenja.
Ob 15. obletnici mednarodne konference o prebivalstvu in razvoju v Kairu, ko je mednarodna skupnost dosegla soglasje o vključitvi spolnih in reproduktivnih pravic med temeljne človekove pravice, je treba izpostaviti tudi vprašanje o njihovem doslednem uresničevanju. Kršitve slednjih se namreč dogajajo tako v razvitih državah kakor tudi v državah v razvoju. Posledice pa so po drugi strani še precej večje in usodnejše za prebivalke držav v razvoju, saj zaradi teh kršitev v velikem številu umirajo otroci in mlade ženske, kar zelo vpliva na družbeni razvoj in blagostanje držav, so v sporočilu za javnost zapisali v Slogi.