Predčasne volitve v bundestag
V Nemčiji je predvsem v zadnjih mesecih leta 2024 (po splošno znanih podatkih) zelo naraslo nezadovoljstvo z zvezno vlado, ki je vključevala koalicijo strank SDP, Zelenih (Bündnis 90/Die Grünen) in FDP. Na Scholza in predvsem ministra za gospodarstvo Roberta Habecka ter zunanjo ministrico Annaleno Baerbock iz stranke Zelenih se je namreč vsul plaz kritik, in sicer glede migracij in t. i. zelenega prehoda ter gospodarske politike, ki v Nemčiji vključuje tudi zaprtje vseh jedrskih elektrarn, velikih težav avtomobilske industrije itn. Posledično je sledila velika rast stroškov za prebivalstvo in tudi gospodarske subjekte pri električni energiji. Velika nesoglasja v koaliciji levih strank in stranke FDP ter tudi opozicijskih strank pa so bila tudi glede pošiljanja orožja v Ukrajino in odnosu Nemčije do Rusije.
Javnomnenjske raziskave so pravilno napovedale zmago Merza
Vse nemške javnomnenjske raziskave pred zveznimi volitvami so napovedovale zmago Friedricha Merza (69) oz. strank CDU in CSU in pokazalo se je, da je relativna zmaga omenjenih bila napovedana pravilno. Na volišča je po podatkih nemške zvezne volilne komisije prišlo okoli 49 milijonov oseb (vseh volilnih upravičencev je bilo 60.490.603), ki so odločali o naslednji sestavi bundestaga oz. o 630 poslankah in poslancih.
Volilna udeležba je bila visoka, in sicer 82,5-odstotna. Značilnost teh volitev je tudi, da sta vzhodni in zahodni del Nemčije glasovala zelo različno, na vzhodu je povsem dominirala stranka AfD, na zahodu pa močno CDU in CSU.
Razmerje moči v novem parlamentu kaže, da sta sestrski stranki CDU (164 mandatov) in CSU (44 mandatov) z 28,52 odstotka glasov na prvem mestu, na drugo mesto se je uvrstila desna stranka AfD – Alternative für Deutschland (z 20,80 odstotka glasov in s 152 mandati), ki ima močna domoljubna in tudi močna proruska stališča.
Stranka FDP plačala za sodelovanje v prejšnji levičarski vladi z izpadom iz parlamenta
Dozdajšnje koalicijske stranke so utrpele velik poraz, FDP je celo izpadel iz parlamenta. Christian Lindner, zvezni finančni minister in tedanji šef stranke FDP, je konec leta 2024 dokončno pomagal razbiti (t. i. semaforsko) koalicijo treh strank, a 23. februarja za to ni bil nagrajen, nasprotno, plačal je ceno za sodelovanje v prejšnji vladi, kateri so politiko močno narekovali Zeleni.
Levičarski stranki, socialdemokratski SPD je dosegel 120 mandatov, izgubili so kar 86 poslanskih mest (16,41 % glasov), in Zeleni – Bündnis 90/Die Grünen (85 mandatov, izgubili so jih 33, 11,61 %), sta prav tako relativni poraženki volitev. Volilni prag je močno presegla tudi nemška Levica (Die Linke, 8,77 %), radikalna levičarska stranka, ki je zelo popularna med mladimi v velikih mestih, npr. Berlinu, s 64 mandati je presenetljivo pridobila kar 25 novih poslanskih mest. Do poslanskega sedeža je prišel tudi SSW (Südschleswigsche Wählerverband).
Foto: Friedrich Merz (CDU) in Marcus Söder (CSU)
Merz kategorično zavrača koalicijo z AfD
Merz pri sestavi koalicije ne bo imel lahkega dela, a za zdaj po izjavah kaže, da bi rad vladal skupaj s stranko SDP v t. i. veliki koaliciji. Olaf Scholz (66) bi lahko tako, če po velikem porazu ne bo odstopil kot šef stranke SDP, v naslednjem mandatu ponovno bil del zvezne vlade.
Vse bo torej odvisno od političnih kompromisov in odločitve o vstopu v koalicijo s CDU in CSU. Stranka Alternativa za Nemčijo – AfD oz. Alice Weidel (46) je Merzu tudi povolilno sporočila, da je pripravljena vstopiti v koalicijo s krščanskima strankama, a je Merz ponovno zavrnil tako možnost sodelovanja z drugo najmočnejšo stranko v Nemčiji, ki je dominantna v vzhodnem delu Nemčije.
Nakopičeni problemi
Prihodnja nemška zvezna vlada se bo morala ukvarjati z nakopičenimi problemi, migracijami in remigracijami, gospodarskimi težavami (npr. velikimi problemi avtomobilske industrije), visokimi cenami elektrike in energentov, vojno v Ukrajini, redefinicijo politike z ZDA s predsednikom Trumpom, delovanjem in vlogo Nata itn. Že zdaj je jasno, da bo sestavljanje vladne koalicije (za izvolitev potrebuje vsaj 316 glasov) in koalicijske pogodbe zaradi precej nekompatibilnih strankarskih programov potencialnih koalicijskih strank (npr. že omenjene stranke SDP) zahtevno opravilo, a zaradi velikih posledic in nemškega vpliva zanimivo tudi za vse države Evropske unije.