Ponedeljek, 11. decembra 2017, 14.08

Če bi zdravstvene standarde dvignili na najvišjo mogočo raven, bi lahko rešili več življenj

Evropejci v povprečju živijo dlje, obolevajo pa prej

Na koncu letošnjega novembra sta Evropska komisija (EK) in Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) objavili skupno poročilo z naslovom »Health at a Glance: Europe« o pregledu zdravja v Evropi 2016.  V poročilu ugotavljata, da bi lahko Evropska unija s politiko »za spodbujanje dobrega zdravja in preprečevanje bolezni ter z učinkovitim zdravstvenim varstvom rešila številna življenja in prihranila milijarde evrov.«   

Po podatkih iz poročila EK in OECD pričakovana življenjska doba v večini držav članic EU presega 80 let. Toda omenjena dolga pričakovana življenjska doba ne pomeni tudi več let zdravega življenja, saj kar 50 milijonov ljudi v EU zaradi različnih razlogov zboli za različnimi kroničnimi boleznimi. V EU iz tega razloga letno umre več kot 500.000 dela zmožnih oseb. Iz poročila izhaja, da letno zaradi tega v državah članicah nastanejo stroški okoli 115 milijard evrov.

PLASTICNI-FETUSI.jpg

(Fotografija je simbolična.)

Iz pregleda zdravja v Evropi EK navaja naslednje najpomembnejše prednostne naloge:

»Potrebujemo učinkovitejše zdravstvene sisteme: 550 tisoč delovno sposobnih ljudi vsako leto umre zaradi bolezni, ki jih je mogoče preprečiti. 16 odstotkov odraslih je debelih (11 % več kot leta 2000), vsak peti odrasli še vedno kadi. Veliko življenj bi lahko rešili: prvič, s povečanjem sredstev, namenjenim spodbujanju zdravja in strategijam za preprečevanje bolezni in odpravo dejavnikov tveganja, drugič z izboljšanjem kakovosti intenzivne in dolgotrajne nege. Potrebujemo dostopnejše zdravstvene sisteme: Zaradi nezadostnega primarnega zdravstvenega varstva 27 odstotkov pacientov zdravniško pomoč poišče na urgentni službi. Petnajst odstotkov izdatkov za zdravstvo plačajo pacienti v obliki neposrednih plačil, pri čemer so med državami ogromne razlike. Pri revnih evropskih državljanih je verjetnost, da bodo težko dobili ustrezno zdravstveno oskrbo zaradi finančnih razlogov, v povprečju desetkrat večja kot pri tistih, ki so premožnejši. Države članice bi morale svoje ukrepe usmeriti zlasti v zmanjševanje finančnih ovir pri dostopu do zdravstvenega varstva, izboljšanje dostopa do primarnega zdravstvenega varstva ter skrajšanje predolgih čakalnih dob. Potrebujemo odpornejše zdravstvene sisteme: v EU se je delež prebivalstva, starejšega od 65 let, povečal z manj kot deset odstotkov leta 1960 na skoraj 20 odstotkov leta 2015 in naj bi se do leta 2060 povečal na skoraj 30 odstotkov. Zaradi staranja prebivalstva, naraščajoče pojavnosti kroničnih bolezni in proračunskih omejitev bo treba spremeniti način izvajanja zdravstvenega varstva, vključno z razvojem storitev e-zdravja, omejevanjem hospitalizacij z boljšo organizacijo storitev v primarnem zdravstvenem varstvu in socialni oskrbi ter s pametnejšo porabo sredstev za farmacevtske izdelke, tudi z večjo uporabo generičnih zdravil.«

Generalni sekretar OECD Angel Gurría je ob predstavitivi poročila sporočil državam EU in s tem tudi Sloveniji: »Če bi zdravstvene standarde v državah EU dvignili na najvišjo možno raven, bi lahko rešili še več življenj.«