Ponedeljek, 11. decembra 2017, 14.20

Deset prednostnih nalog EK v letu 2018 in pobude za prihodnost Evrope

EK za spodbujanje novih delovnih mest, rasti in naložb bo nadaljevala delo za uresničitev akcijskega načrta za krožno gospodarstvo ter dokončanje enotnega digitalnega trga, energetske unije, unije kapitalskih trgov, ekonomske in monetarne unije ...

Evropska komisija (EK) je včeraj predstavila delovni načrt EK za leto 2018 z ukrepi za dokončanje dela na področju desetih prednostnih nalog ter pobudami za prihodnost Evrope. »Delovni program vsebuje 26 novih pobud z dvojnim poudarkom. Najprej določa usmerjene zakonodajne ukrepe za dokončanje dela na prednostnih področjih politike, ki bodo predloženi do maja 2018, da bi Evropski parlament (EP) in svet lahko dokončala zakonodajno delo pred evropskimi volitvami junija 2019. Nadalje predstavlja ambiciozne ukrepe in pobude, ki so bolj usmerjeni v prihodnost, ko bo nova unija 27 držav članic oblikovala lastno prihodnost za leto 2025 in pozneje. Komisija v delovnem programu določa 66 prednostnih predlogov v obravnavi, ki jih je predložila v zadnjih dveh letih ter bi jih morali EP in države EU kmalu sprejeti. Poleg tega predlaga umik 15 predlogov v obravnavi, razveljavila pa bo tri zastarele zakonodajne akte. Program vsebuje tudi 15 predlogov, ki izhajajo iz revizij veljavne zakonodaje na podlagi programa ustreznosti in uspešnosti predpisov REFIT. Prednostna naloga bo tudi učinkovita uporaba in izvrševanje prava EU,« torej v državah članicah, napoveduje EK.

large_article_Državni zbor.jpg
 
»Komisija bo še naprej izvajala ukrepe na področju desetih prednostnih nalog. Za spodbujanje novih delovnih mest, rasti in naložb bo nadaljevala delo za uresničitev akcijskega načrta za krožno gospodarstvo ter dokončanje enotnega digitalnega trga, energetske unije, unije kapitalskih trgov, ekonomske in monetarne unije ter bančne unije. Pobuda za pravično obdavčitev v digitalnem gospodarstvu, sveženj za socialno pravičnost in predlog za izboljšanje verige preskrbe s hrano v EU bodo prispevali k bolj povezanemu in pravičnejšemu notranjemu trgu z okrepljeno industrijsko bazo. Komisija bo predložila tudi nove usmerjene ukrepe za dokončanje varnostne unije ter uresničitev evropske agende o migracijah in globalne strategije. Poleg tega bo okrepila mehanizem unije na področju civilne zaščite. Nadaljevala bo tudi uravnoteženo in progresivno trgovinsko politiko, da bi izkoristila globalizacijo z dokončanjem sporazumov z Japonsko, s Singapurjem in z Vietnamom, nadaljevala pa bo tudi pogajanja z Mehiko in Mercosurjem. Delovni program vsebuje tudi več pobud za obdobje do leta 2025 in po njem. Za enotnejšo unijo je potrebna verodostojna širitvena perspektiva za vodilne države kandidatke na Zahodnem Balkanu. Za oblikovanje močnejše unije bo komisija predložila predlog za prihodnji večletni finančni okvir. Predlagala bo tudi učinkovitejšo pripravo zakonodaje za enotni trg ter večjo učinkovitost in doslednost pri izvajanju skupne zunanje politike. Predstavila bo tudi razmislek o trajnostni prihodnosti Evrope in sporočilo o prihodnosti energetske in podnebne politike EU ter predlagala razširitev nalog Evropskega javnega tožilstva, da bi zajemale tudi terorizem. Za bolj demokratično unijo bo komisija pripravila predloge za uvedbo trajnega in odgovornega evropskega ministra za gospodarstvo in finance, pobudo o nadaljnji krepitvi subsidiarnosti in sorazmernosti ter sporočilo o izboljšanju učinkovitosti na čelu Evropske unije. V načrtu je tudi pobuda za uveljavljanje vladavine prava,« poudarja EK.

Erasmus+ za možnosti študija in usposabljanja v tujini

EK je danes objavil razpis za zbiranje predlogov 2018 za Erasmus+, program EU za mobilnost in sodelovanje na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa. EU tako »namerava leta 2018 programu Erasmus+ nameniti 2,7 milijarde evrov, da bi podprla pomembne izobraževalne projekte in mladim Evropejcem omogočila številne možnosti študija in usposabljanja v tujini. Sredstva za prihodnje leto naj bi se v primerjavi z letošnjim proračunom povečala za več kot 200 milijonov evrov oziroma za osem odstotkov«, še dodaja predstavništvo EK v RS.