Začetek novega šolskega leta tudi v znamenju številnih oseb s primitivnimi nagoni

Ali pristojni za dobrobiti dijakinj in dijakov odobravajo nasilje, maltretranje, se zavedajo svojih pristojnosti ...?

DJ1.jpg

Včeraj se je začelo novo šolsko leto. Lahko bi zapisal številke o dijakinjah in dijakih ter članek popestril z izjavami pristojnih o novem šolskem letu ipd. Vendar pa bom raje vprašal, ali je bilo za vse dijakinje in dijake prijetno in umirjeno sesti v nove, še neznane šolske klopi, tako kot je edino smiselno.

Če ste se na prvi šolski dan sprehodili po slovenskih mestih, so vam najverjetneje v oči padli številni pobarvani in popisani, nekateri do popolne nerazpoznavnosti, obrazi dijakinj in dijakov prvega letnika, v ljudskem besednjaku t. i. fazanov. Po mojem spominu so bili že prejšnji začetki šolskega leta zaznamovani s podobnim primitivizmom, ki se ga je nekaj razpaslo že tudi po osnovnih šolah. Številnim osebam se je tako tudi letos na obrazu videlo, da prvi prehod praga gimnazije, poklicne šole … ni bil obeležen s kakim zgolj simboličnim dejanjem. Šlo je za številne mlade žrtve, ki so bile žrtve drugih mladih, žrtve čiste mladostniške objestnosti, nekega črednega nagona, ki nima več ničesar skupnega z nekdanjo simbolično inicializacijo t. i. fazanov. Včeraj številni mladi obrazi niso bili simbolično popisani s šminko ali s čim podobnim, mlade žrtve so bile popisane in pobarvane s kemikalijami iz flomastrov, barvnih sprejev, s primitivnimi liki, z vzorci, tudi z nacističnimi simboli ipd., ki naj, če je mogoče, ostanejo čim dlje na nanesenem mestu; koža je bila torej prepojena s kemikalijami, sodobnim (kemičnim) orožjem številnih mladostnikov, obeh spolov.

Kako torej vse omenjeno umestiti v nek širši družbeni kontekst? Številni subjekti, moškega in ženskega spola, so v tem trenutku očitno samo na tak način lahko izživeli svoje nizke in primitivne nagone ter frustracije, kaj drugega mi ne pade na misel. V čem je smisel takega sprevrženega in agresivnega izživljanja številnih oseb? Če si ogledamo spletne strani nekaterih slovenskih srednjih šol, se lahko samo vprašamo, ali so tudi nekatere profesorice in nekateri profesorji v teh čudnih kriznih družbenih in gospodarskih časih popolnoma zgubili kompas, da dejavno ali pasivno sodelujejo v teh izrojenih dejanjih oseb z nizkimi primitivnimi nagoni. Žalostno in s pedagoškega vidika čisto nesprejemljivo je, da pri maltretiranju in teroriziranju mladostnikov sodelujejo tudi številni pedagogi, ki s fotografiranjem in z objavljanjem v spletu sodelujejo pri potenciranju nasilja, agresije in maltretiranja številnih dijakinj in dijakov. Ljubljanski spletni portali poročajo, da je v središču tega mesta najhujše primitivce, ki so poleg flomastrov, barvnih sprejev za slikanje grafitov (kot je razvidno s fotografij) in podobnih kemikalij, da ne zapišem biocidov, morala loviti in krotiti policija, saj so na ljudi metali različne lepljive izdelke. Zakaj se nek relativno mil in simboličen običaj lahko spremeni v primitivno agresijo, v maltretiranje vsem na očeh, tudi pedagoginjam in pedagogom, ravnateljicam in ravnateljem? Očitno je, da imajo številne osebe, ki na včeraj viden način dejavno ali pasivno, z agresijo in nasiljem izživljajo svoja čustva ipd., resne težave v dojemanju svoje podobe, statusa v družbi ... Če bi na primer včeraj dve odrasli osebi na obraz posprejali kakega t. i. iniciatorja (ali iniciatorko) prvosrednješolcev, bi najverjetneje začel(-a) kričati in klicati policijo, da so ga (jo) napadli nasilni kriminalci in da bo zahteval(-a) odškodnino za pretrpljene telesne in duševne bolečine, za pokvarjeno frizuro, uničeno bluzico ali majico, pobarvane kavbojke ... Velika verjetnost je, da bodo številni (včeraj motivirani) pri prej omenjenih nasilnih, agresivnih in nekaznovanih dejanjih sodelovali tudi v prihodnje, torej kot specialni povratniki. O vsem tem bi lahko več (tudi s stališča stroke) povedali samo psihologi, psihiatri in še kdo.

Kakšna je vloga pristojnih šolskih oblasti, ali šolski minister odobrava tak primitivizem in maltretiranje ter teroriziranje oseb (pa tudi če je samo ena! v celotni državi), za katere mora poskrbeti po uradni dolžnosti, ali odobrava objavljanje fotografij številnih maltretiranih dijakinj in dijakov, številnih pod prisilo izmaličenih obrazov v fejsbuku, najširše uporabljenem ameriškem komercialnem družabnem portalu, ki ga za pošiljanje sporočil javnosti uporabljajo tudi ustanove slovenskega javnega sektorja, ni čisto jasno. Sam včeraj in danes še nisem zasledil, da bi zdajšnji šolski minister ali kaka njegova najbližja sodelavka z ministrstva, pristojnega za šolstvo, reagiral(-a) na v tem komentarju obravnavan nekdaj zanimiv in šaljiv šolski običaj, ki se je izrodil v svoje nasprotje, v prej opisana dejanja. Osebe, pristojne za šolstvo, bi morale formalno zaščititi, skupaj s šolskimi uradniki, ki delajo v šolah, vse osebe, ki so prvič, drugič, tretjič ... prestopile srednješolski prag. Vse prej omenjeno kaže na to, da so nekateri očitno popolnoma ali v veliki meri izgubili stik z realnostjo, s trdovratnimi problemi nasilja, maltretiranja, agresivnega vedenja ... in živijo v svojih oblakih oz. v varnem pisarniškem svetu Slovenije (Evropske unije). Upam, da se motim in da so šolske oblasti vseeno sporočile, da (niti pasivno) ne odobravajo dejanj, ki za kogar koli pomenijo nasilje, maltretiranje, teroriziranje ..., torej dijakinj in dijakov oseb, zaradi katerih prejemajo svojo plačo, plačo iz javnih sredstev.