Ponedeljek, 11. decembra 2017, 14.05

Nemška kanclerka Merklova s svojim solističnim povabilom sprožila v tem trenutku v Evropi neustavljiv val migrantov

Velik del Evrope spremenjen v migrantsko krizno območje

Komentar

Nekateri se očitno hitro spomnijo samozaščitnih ukrepov samo v primerih svojih težav (samo ko se jim težave neposredno zgrnejo na glavo na lastnih mejah, ulicah, železniških in avtobusnih postajah, avtocestah, v parkih, telovadnicah ...), tako kot zadnje dneve vidimo v Nemčiji. Nemci so namreč šele pred nekaj dnevi, in sicer šele po zgodovinskem povabilu Angele Merkel, ko je prišlo do prvega navala migrantov z Madžarske in iz Avstrije na Bavarsko, začeli javno ugotavljati, da nimajo prostora za vse, ki bi na povabilo Merklove radi živeli v Nemčiji, za vse razseljene osebe s kriznih žarišč na Bližnjem vzhodu, ekonomske migrante, ki s pomešanjem med politične in vojne begunce, brez kakršnih koli listin, potujejo čez kontinente v obljubljeno državo Nemčijo, Švedsko ... Nemčija in – kot vidimo – še veliko drugih držav so se tako šele pred kratkim začele soočati s posledicami povabila kanclerke, tj. s političnimi izjavami in z bianco povabilom Merklove, da so za številne nesrečneže po svetu v Nemčiji na stežaj odprta vrata in da bo Nemčija že poskrbela zanje. Mediji so v širni svet prenesli sporočilo, ki so ga razumeli milijoni, od Afganistana, Pakistana do Iraka, Sirije: »/.../dass Flüchtlinge in Deutschland willkommen seien, dass die Bundesrepublik keine Syrer mehr abschieben werde /.../« ipd. Nemčija pod vodstvom Angele Merkel se je tako leta 2015 spustila v politično in humanitarno težko obvladljivo situacijo z navalom več 100.000 – morda več milijonov – migrantov, ki so se s kriznih žarišč in tudi iz drugih držav na zgodovinsko vabilo na hitro in polni vsak svojega upanja odpravili v obljubljeno/-e državo/-e. Mimogrede je s svojimi izjavami nemška kanclerka porinila v popolno migrantsko krizo tudi številne druge povsem nepripravljene države – Grčijo, Makedonijo, Srbijo, Madžarsko, Hrvaško, zdaj tudi Slovenijo –, ki ji v tem trenutku v kratkem ni videti srečnega konca. Nemška kanclerka je tako povzročila ogromne težave drugim državam EU (to si upa glasno povedati čedalje več evropskih politikov in tudi državnikov), tudi tistim, katerih številni sloji prebivalstva so se v osemletni gospodarski in finančni krizi izjemno izčrpali. Ne nazadnje je veliko trpljenja in hude muke povabilo povzročilo tudi številnim migrantom, ki so vzeli izjavo Merklove za iskreno, nekateri celo za čisto zlato. Z žalostjo spremljamo podatke o številnih nesrečnih ljudeh, ki se utapljajo v Sredozemskem morju, gledamo nepregledne kolone ljudi po poljskih in drugih poteh, do konca izmučene otroke, ljudi bosih nog, invalide na vozičkih ... Res je tudi, da so med ljudmi velike razlike, številni, očitno finančno dobro stoječi migranti, se vozijo od točke do točke s taksiji in drugimi najetimi vozili, spijo v hotelih ipd. Gledamo tudi migrante s slikami Angele Merkel, pravijo ji Mama Merkel, ki jih v Nemčiji najverjetneje ne čakata samo med in mleko, temveč tudi večletno bivanje po kasarnah, azilantskih domovih, zapuščenih proizvodnih halah, poleg navdušenega sprejema pa morda tudi popolno zavračanje in sovraštvo (spomnimo se samo nočnih požigov azilantskih domov) ter po zavrnitvi prošnje za azil tudi deportacija iz Nemčije. Ne pozabimo, Merklova je pred meseci dajala tudi take izjave: »Multikulturalismus ist tot.« Vsak dan vidimo, kako hitro politiki spreminjajo svoje poglede na isto temo. In številni migranti najverjetneje ne bi nikoli šli na to pot, če bi evropska politika delovala v skladu s svojim pravnim redom in z jasno politiko do številnih kriznih žarišč. 

Številna krizna žarišča tlijo in gorijo že več desetletij, v Siriji divja vojna že več kot štiri leta, v Iraku še dlje, a se številne žrtve krutih vojn in nasilja, specifične demografske politike s posledično ekonomsko mizerijo do zdaj niso odločile za tak eksodus v Evropo. Za množični beg oz. prihod so migranti očitno potrebovali upanje, spodbudo, kar jim je z glasnim povabilom poleti 2015 izrekla Angela Merkel. Razbita je težko pridobljena krhka evropska enotnost in leta 2015 Evropa spremenjena v migrantsko krizno območje. Jasno je, da migrantske krize ne bo mogoče niti omiliti, kaj šele rešiti zdaj, ko je v Evropo s sklicevanjem na že večkrat omenjeno kanclerkino povabilo prišlo ali trka že skoraj milijon migrantov, z zapiranjem nemške meje in s post festum zniževanjem obljubljenih pravic, z ad hoc rešitvami ipd. Armada migrantov se septembra ne ustavlja, ne zanima jih nič drugega, kot preboj do ponujenega cilja, države na balkanski poti so vse po vrsti že kapitulirale pri registraciji in identificiranju migrantov ali so nemočne v kakem drugem smislu, kakršne koli pomoči EU-ja ni nikjer na vidiku, saj je EU v tem trenutku v izvršnem smislu popolnoma omrtvičen in realno je za pričakovati, da bo tak tudi ostal še en lep čas. Tisti migranti, ki so prišli, nameravajo ostati za večno, pravijo pa, da jih zanimajo samo bogate evropske države. Kaj bo z nepregledno zdajšnjo in prihodnjo množico migrantov iz Azije in Afrike in kaj z Evropsko unijo v naslednjih sivih in mrzlih mesecih, jesenskem in zimskem času, je nemogoče predvideti. V tem trenutku popolnega razpadanja in razpada različnih sistemov in vrednot je videti, da posamezne države in migranti v tej zapleteni zgodbi zdaj najbolj prisegajo na preprosti načeli Reši se, kdor se more, in Priseli se, kdor se more.

Vse skupaj je na trenutke videti nadrealno, a je popolnoma resnično v Evropi leta 2015.