Ponedeljek, 11. decembra 2017, 14.18

Državni zbor 21. marca sprejel družinski zakonik

Za novi družinski zakonik je glasovalo 54 poslank in poslancev

Poslanke in poslanci Državnega zbora Republike Slovenije so 21. marca, na lep in topel pomladni dan, sprejeli družinski zakonik, ki je v preteklosti povzročil veliko spopadov med t. i. levo in desno politično opredelitvijo, pozicijo in opozicijo, o tematiki je bil pred petimi leti izveden tudi  referendum.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZEM) poudarja, da z novo ureditvijo želi bolj zaščititi otroke, odločanje o ukrepih za varstvo koristi otrok pa se preneša s centrov za socialno delo na slovenska okrožna sodišča. Okrožna sodišča bodo tako odločala o začasnih odredbah in ukrepih trajnejšega značaja, v rejniških in skrbniških zadevah. Tako bi naj na podlagi nove ureditve prišlo do izboljšanja pravne varnosti na področju odločanja v zakonskih in družinskih sporih ter učinkovitejšega izvajanja načela varovanja koristi otroka. Z zakonom se za mirno reševanje družinskih sporov uvaja tudi možnost mediacije v družinskih zadevah.

»Družinski zakonik pri vsakem ukrepu posebej določa, koliko časa lahko traja, določa stalno preverjanje utemeljenosti nadaljnjega izvajanja ukrepa. Uvajamo tudi tako imenovano načelo najmilejšega ukrepa, ki pomeni, da je potrebno pri odločanju o ukrepih za varstvo koristi otroka uporabiti ukrep, ki bo otroka še zaščitil in hkrati čim manj posegel v pravice staršev. Odvzem otroka staršem je tako predviden kot skrajni ukrep,« opozarja MDDSZEM.

osnovnosolci2009.jpg

Opredelitev pojma družine

Družina je v družinskem zakoniku določena kot življenjska skupnost otroka, ne glede na njegovo starost, z obema ali enim od staršev ali z drugo odraslo osebo, če ta skrbi za otroka in ima do otroka obveznosti in pravice.

Ministrica Anja Kopač Mrak je v razpravi o družinskem zakoniku tudi poudarila: »Gre za drugi poskus modernizacije slovenske družinske zakonodaje. Prvi, pred petimi leti, je propadel zaradi referenduma, ki je bil zahtevan, ker je zakonik urejal tudi pravice istospolnih partnerjev in prepovedal fizično kaznovanje otrok. Obe takrat sporni vsebini sta danes že urejeni v drugih zakonih na skoraj enak način. Da ne bo nobenih dvomov, poudarjam to na začetku: predlog družinskega zakonika ne prinaša nobenih dodatnih pravic istospolnim parom.« 

Precej novosti v družinskem zakoniku, tudi pri sklepanju zakonske zveze

Novosti v družinskem zakoniku je še precej, npr. termin roditeljska pravica je zamenjan z izrazom starševska skrb, ki, tako MDDSZEM, bolje označuje celoto pravic in obveznosti v razmerju staršev do otrok. Po zakoniku je zdaj lahko vnaprej izražena volja staršev, kar staršem omogoča, da za primer smrti ali trajnejše nezmožnosti izvajanja starševske skrbi vnaprej izrazijo voljo, kdo naj za otroka poskrbi.  

»Na področju možnosti posvojitve na strani starih staršev smo našli rešitev, ki ohranja prednosti posvojitve, v smislu zagotavljanja trajne skrbi za otroka, in se izogne negativnim posledicam. Za otroka, ki nima živih staršev, lahko sodišče sorodniku, ki izpolnjuje pogoje za posvojitev in je pripravljen celovito prevzeti skrb za otroka, podeli starševsko skrb. Podeljeno starševsko skrb se sorodniku lahko odvzame pod enakimi pogoji kot staršu,« pravijo v MDDSZEM.

Spremembe družinski zakonik prinaša tudi pri sklepanju zakonske zveze, sklenitev je zdaj mogoča bolj po meri partnerjev: zakonsko zvezo bo seveda tudi od zdaj mogoče skleniti pred matičarjem, a od zdaj tudi brez prisotnosti prič in pooblaščenca. Novost je tudi, da si zakonca lahko po svoji presoji dogovorita svoj pogodbeni premoženjski režim, po novem pa bo tudi možnost pri sklepanju zakonske zveze zunaj uradnih prostorov, v nekaterih primerih, ki so navedeni v zakoniku, pa se bo lahko zakonska zveza razvezala tudi pred notarjem.